OZS Sekcija

AVTOSERVISERJEV

Kalkulacija delovne ure v avtoservisnem obratu

Sekcija avtoserviserjev že mnogo let med svojimi člani predstavljati in promovirati računalniški program »kalkulacija cene delovne ure v avtoservisnem obratu«.

Izdelavo računalniškega programa izračuna cene delovne ure v avtoservisnem obratu je sekcija pripravila za svoje člane, saj člani pogosto izpostavljajo vprašanja, kakšna cena delovne ure je prava in kakšna je primerna. Program omogoča avtoserviserju izračunati informativni izračun njegove delovne ure v njegovem obratu. S programom servis lahko točno določi urno postavko za opravljeno storitev in hkrati lahko preveri, v kolikšni meri s svojo urno postavko pokriva stroške in koliko dobička ustvari. Program je preprost in vsak si lahko sam izračuna, ob pomoči knjigovodskih izkazov, ceno svoje delovne ure.

Vstop do računalniškega programa je zavarovan s člansko številko in z individualnim vstopnim geslom, kar zagotavlja tudi varnost in anonimnost vnesenih podatkov. Hkrati pa zagotavlja izpis individualne kalkulacije, ki je definirana tudi z nazivom firme člana.

Metodologija, uporabljena za izračun cene delovne ure v avtoservisnem obratu, po kateri deluje računalniški program je bil na seji Lakirno-karoserijskega sveta dne 29. junija 2010 predstavljen tudi zavarovalnicam in firmi Eurotax. Ti se z uporabljeno metodologijo strinjajo in kalkulacijo cene delovne ure narejene s tem programom sprejemajo kot argument v pogajanjih glede višine cene delovne ure. 

Povezava do programa je na razpolago s klikom na povezavo: kalkulacije delovne ure v AS obratu.

 

Kakšna je prava CENA DELOVNE URE avtomobilskega servisa?

Mnogi ne verjamejo rezultatu kalkulacije delovne ure v AS obratu. Zato podajamo poenostavljen primer kalkulacije - da skupaj poskusimo najti odgovor na to težko vprašanje. Bi pa vsak avtoserviser moral imeti  na to vprašanje argumentiran odgovor - lastno kalkulacije delovne ure v AS obratu!

Za nemoteno delovanje avtoservisa bi bilo dobro, da bi ozadje izračuna delovne ure poznali prav vsi, ki so udeleženi v delovnem procesu. Žal pa temu vprašanju tudi v srednjih šolah praviloma ne namenjajo pozornosti. Nosilci dejavnosti, ki vsaj malo poznajo ozadje izračuna delovne ure, vedo, da je dejansko dosežena cena delovne ure mnogokrat nižja od dejanske stroškovne cene in da zgolj s ceno delovne ure ne morejo ustvariti dobička. Zato poskušajo »minus« pokriti iz drugih virov oz. razliko pridobiti drugje. Mnogokrat krijejo minus iz rabatov, ki jih dobivajo pri nakupu materiala in opreme servisa - kar pa je zgrešeno ravnanje. V sekciji avtoserviserjev to trditev utemeljujemo z zbranimi in preverjenimi podatki mnogih servisov, ki so se odzvali na prošnjo, da nam posredujejo svoje kalkulacije cene delovne ure.

Primer kalkulacije, ki temelji na povprečnih podatkih samozaposlenega avtoserviserja v Sloveniji, so pripravili na Upravnem odboru sekcije. Ob pripravi kalkulacije je potrebno upoštevati naslednja dejstva:

  • pri izračunu/kalkulaciji cene ure se mnogokrat pozabi, da je potrebno poleg stroškov, ki nastajajo, upoštevati tudi izkoriščenost delovnega dne! Izkoriščenost se zmanjšuje zaradi mnogih razlogov, ki jih lahko strnemo v minute oziroma boljše v ure, ki jih ni mogoče zaračunati. Najbolj običajni (pa še najmanj problematični) so dogodki, povezani s sprejemom in oddajo vozila, na primer razgovor s stranko, zakaj je pripeljala vozilo na servis, o težavah in opažanjih ipd. Res nam to skrajša čas servisiranja, ne moremo pa ga neposredno zaračunati.
    • izkoriščenost (= nezaračunane, vendar opravljene delovne ure) nam zmanjšujejo tudi različne zahteve zavarovalnic: izpolnjevanje dokumentacije, skeniranje, kopiranje, pošiljanje, pa tudi druga administrativna opravila, ki jih moramo opraviti, da poslovanje poteka normalno in s čim manj tveganji (priprava in izpis delovnega naloga, računa, reklamacija ipd.). Je pa tudi precej drugih dejavnikov, ki vplivajo na izkoriščenost/izgubo delovnih, na primer izostanki povezani z usposabljanjem in izobraževanjem, bolniški dopust, prevzemanje ali nakup materialov in rezervnih delov ipd., pa tudi čas, porabljen za malico. Vse te izgubljene oziroma bolje rečeno ne zaračunane delovne ure zmanjšujejo izkoriščenost delovnega časa in močno vplivajo na ceno delovne ure. V malem in mikro avtoservisnem obratu, ki ima do 5 zaposlenih, je izkoriščenost v primeru zelo dobre organizacije dela lahko okoli 70 % (torej je mogoče zaračunati od 8 ur dela 70 % časa, torej 5 ur in 40 minut).
  • ob tem pa velja poudariti, da primer kalkulacije ne zajema: stroškov vode, gretja, stavbnega zemljišča, pisarniškega materiala, strokovne literature, članarin, stroškov davčnih  blagajn in informatike, računovodskih storitev….
  • primer kalkulacije tudi ne vključuje: letnega dopusta, bolniške odsotnosti, izobraževanj.
  • Všteti so naslednji stroški:
  1. neposredni stroški (stroški materiala, stroški dela (npr. bruto bruto plača 14x letno) in drugi neposredni stroški -  npr. elektrika, licence za računalniške programe, ipd.)
  2. posredni stroški (storitveni stroški - npr. telefona in interneta, zavarovanj, odpadkov, ipd., stroški nabave, stroški upravljanja in stroški prodaje - npr. promocija, poslovna darila, ipd.)
  3. stroški financiranja, obresti in poslovnega tveganja
  • Seštevek teh stroškov predstavlja LASTNO CENO.
  • Za normalno poslovanje je potrebno lastni ceni prišteti še:
  1. želeni dobiček in
  2. plačilo davkov.

Šele takrat dobimo PRODAJNO CENO!

Ob upoštevanju zgoraj navedenih dejstev, podatkov in izkušenj izhajajo naslednja dejstva:

  •  da ima samozaposleni avtoserviser približno 4.000 EUR stroškov na mesec,
  • da je izkoriščenost na običajni dan okoli 65% (izhaja iz dejstva, da samozaposleni avtoserviser lahko zaračuna cca. 5 ur dela v običajnem delovniku 8 ur)
  • je torej koristen razmislek o sledečem priporočilu:

 

izkoriščenost število delovnih dni oz. ur / mesec izračun = stroški : urami cena delovne ure
100% 23 dni = 184 ur 4.000 EUR : 184 ur =

21,74 EUR/uro

100% 22 dni = 176 ur 4.000 EUR : 176 ur =

22,73 EUR/uro

100% 22 dni - malica (22 x 0,5 ure) = 165 ur 4.000 EUR : 165 ur =

24,24 EUR/uro

65% 176 ur x 65% = 114 ur 4.000 EUR : 114 ur =

35,10 EUR/uro

 

Zato smo že pred časom v sekciji izpostavili, da je minimalna cena delovne ure avtoserviserja vsaj 35 evrov/delovno uro! To utemeljujemo z postavkami oziroma stroški, ki temeljijo na izkušnjah avtoserviserjev.

Kako pomanjkljiv je tak izračun, pove tudi dejstvo, da kalkulacija ne vključuje niti odsotnosti zaradi letnega dopusta niti stroškov financiranja in zalog niti ne vključuje bistvenega elementa, zaradi česar delamo – dobička!

Zato v sekciji avtoserviserjev vztrajamo, da mora biti priznani strošek dela v avtoservisni delavnici tudi pri zavarovalnicah vsaj 35 evrov/uro. To velja še posebej zato, ker programi, s pomočjo katerih zavarovalnice izračunavajo škodo na vozilih (Eurotax ali Audatex), priznavajo le časovne normative proizvajalcev vozil za popravilo vozil. Torej se avtoserviserju ne prizna čas, ki ga dejansko porabi za popravilo ali zamenjavo – kar pa je pri starejših ali poškodovanih vozilih lahko pogosto.