Kljub večkratnim pobudam in predlogom trgovcev in serviserjev vozil, da bi v sodelovanju z zdravstveno stroko in predstavniki pristojnih ministrstev proučili dejavnike tveganja, jih z ustreznimi ukrepi omejili in izvajanje dejavnosti varno sprostili, pripravljenosti za pogovor ni.

Sekcija avtoserviserjev pri OZS je skupaj s Sekcijo pooblaščenih trgovcev in serviserjev pri GZS-PTZ in ob podpori 12.000 zaposlenih v dejavnostih, ki se ukvarjajo z vozili, zaradi neodzivnosti Vlade RS in ministerstev na pobude, predloge, dokazila o odgovornem ravnanju, prizadevanjih za izboljšanje varnosti v prometu, splošnega zdravja in mnogimi drugim argumenti za odprtje dejavnosti, sedaj napisala kar odprto pismo. V dejavnosti smo  že obupani, saj na vsa pisanja in prošnje ni niti odgovora. Poleg tega se ne upošteva posebnosti, ki izvirajo iz dejavnosti, kljub upoštevanju vseh v stroki oblikovanih priporočil in priporočil NIJZ za varno izvajanje storitev in ponujanje posameznih vrst blaga. Ponovno poudarjamo, da v dejavnosti delamo z vozili, da smo delovne procese prilagodili varnostnim zahtevam, da imamo stike s stankami preko elektronskih medijev, pa tudi, da nevzdrževanje vozil ogroža varnost vseh nas v prometu in da podobnega zaprtja dejavnosti, kot smo ga deležni pri nas, ne poznajo nikjer v Evropi.

V pričakovanju dialoga in v razmislek pri uvajanju in sproščanju omejitev ponovno izpostavljamo:

1. Servisiranje in vzdrževanje vozil je nujno, ne glede na epidemiološko sliko. Ves čas, ko je promet z vozili dovoljen, je nujno dopustiti tudi strokovno servisiranje vozil in nadomestitev odsluženih vozil. Veljavne omejitve lahko privedejo do okvar in posledično, večje materialne škode na vozilih ali celo prometnih nesreč zaradi okvare posameznih neustrezno vzdrževanih vozil.
2. Hitre spremembe in neenotni ukrepi po različnih regijah med potrošniki širijo negotovost in spodbujajo širjenje sive ekonomije. Državni proračun izgublja prilive od uradno izvedenih storitev in zagotavlja nadomestila za plače ter izplačila enkratnih pomoči posameznikom, ki v domačih garažah opravljajo delo na črno. Obenem se uradno registrirana podjetja borijo za obstoj.
3. Dolgotrajni ukrepi, ki se nenehno spreminjajo vodijo k vse večjemu neupoštevanju s strani državljanov in spodbujajo posameznike, da blago in storitve pridobivajo na sivem trgu, kjer se zaščitni ukrepi ne spoštujejo in jih ni mogoče nadzirati.
4. Pri dejavnosti servisiranja in prodaje stično točko s potrošnikom predstavlja tehnično blago, ki se prevzame in preda razkuženo. Ostali procesi komunikacije s stranko so že do sedaj potekali v največji meri brezstično.

Predstavnikom Vlade RS in zdravstveni stroki želimo panožna združenja in podjetja v panogi ponuditi pomoč, da se v podjetjih in v družbi po potrebi vzpostavi še ustreznejše zaščitne ukrepe. Verjamemo, da je le v sodelovanju vseh ključnih deležnikov Vlade, zdravstva in strokovnjakov iz dejavnosti, mogoče  poiskati rešitve s katerimi bomo skupaj prispevali k zagotavljanju javnega zdravja, varnosti v prometu, omejevanju sive ekonomije in hkrati ohranitvi gospodarstva ter delovnih mest.

Glede na to, da nismo prejeli odziva na številne pobude, ki smo jih podjetniška združenja podajala, od decembra 2020 do sedaj, jih torej ponovno pozivamo k dialogu.

Celotno odprto pismo si lahko preberete v priponki.