Odpadki nastajajo v vseh fazah življenja – v gospodinjstvih, v gospodarstvu, pri proizvodnji, transportu, prodaji in pri sami uporabi izdelkov. Velik del odpadkov se sežge v sežigalnicah ali odloži na odlagališčih, vendar oba postopka imata negativen vpliv na okolje in posledično tudi na zdravje ljudi. V dejavnosti avtoservisiranja nastajajo zelo različni odpadki, ki jih delimo na:

• NENEVARNE odpadke: gume, kovina, plastika, steklo, embalaža, ipd.
• NEVARNE odpadke: odpadna olja, emulzije, zaoljene krpe, akumulatorji, izrabljena vozila ipd.

Pomembno je razlikovati, kdo je odgovoren za posamezne vrste odpadkov:

• Proizvajalec (npr. embalaže, odpadne električne in elektronske opreme, baterij, akumulatorjev, izrabljenih gum in vozil) prevzema odgovornost za te odpadke
• Avtoserviser pa je odgovoren za odpadna olja, mulj, pline, zaoljen material, filtre, odpadne/neuporabne sestavne dele vozil, različne plastike, stekla ipd. – in mora stroške ravnanja z njimi nositi sam.

Varstvo okolja v praksi

Namen varstva okolja je omogočiti dolgoročne pogoje za:

• zdravje ljudi,
• dobro počutje in kakovost življenja,
• ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Ker podjetja s svojim delovanjem povzročajo emisije v zrak, vode, tla ter hrup v okolju, so zavezana k izvajanju meritev in spoštovanju okoljskih predpisov.

Če avtoserviser kupuje blago za nadaljnjo prodajo in je to pakirano v embalaži, pomeni, da daje embalažo na trg in tako prevzame obveznosti proizvajalca – med drugim tudi plačilo okoljske dajatve.