OZS Sekcija

AVTOSERVISERJEV

Izrabljene gume

  1. Domov
  2. Izrabljene gume

Kaj mora avtoserviser vedeti in storiti?

  • Ločeno zbirati izrabljene gume – in jih hraniti skladno s pravili skladiščenja,
  • Urediti prevzemno mesto za izrabljene gume (način je odvisen od količine),
  • Oddati gume pooblaščenemu zbiralcu in ob tem pridobiti evidenčni list,
  • Voditi evidenco o količinah oddanih gum.

Če avtoserviser sam uvaža gume (jih on prvič da na slovenski trg), postane proizvajalec v smislu PRO in mora:

  • biti vpisan v evidenco proizvajalcev,
  • vključiti se v zbirno shemo,
  • poročati in plačevati okoljsko dajatev.

Pravila skladiščenja izrabljenih gum

V Uredbi o ravnanju z izrabljenimi gumami in v Pravilniku o skladiščenju izrabljenih gum določata, da je ureditev prevzemnega mesta odvisna od nastalih letnih količin izrabljenih gum:

  • do 50 kg: ni posebnih zahtev glede prevzemnega mesta, a gume morajo biti ločeno zbrane,
  • 50 kg do 10 ton letno: potrebno je začasno skladiščenje (skladno s pravila skladiščenja izrabljenih gum - opisano v naslednjem zavihku) in zagotoviti prevzem vsaj enkrat letno,
  • več kot 10 ton letno: potrebno je urejeno prevzemno mesto in zagotoviti reden prevzem.

Kdo je odgovoren za zbiranje?

Za zbiranje in predelavo izrabljenih gum so odgovorni proizvajalci (uvozniki ali prvi dajalci na trg) – načelo razširjene odgovornosti proizvajalca (PRO), ki torej krijejo tudi stroške zbiranja. Avtoserviser kot končni uporabnik pa mora zagotoviti ločeno zbiranje in oddajo pooblaščenemu zbiralcu.

Spisek pooblaščenih zbiralcev vodi ARSO.

 

Avtoserviser mora izrabljene gume, preden jih odda ali prepusti zbiralcu, hraniti ločeno od drugih odpadkov v kupih, znotraj stojal ali v zabojnikih s pokrovom ali brez njega. Več o zahtevah najdete v Pravilniku o skladiščenju izrabljenih gum.

Naj navedemo le nekaj ključnih zahtev za skladišče izrabljenih gum v kupih:

  • tla: površina pod kupi v zunanjem skladišču ne sme biti asfaltirana ali zaraščena z vegetacijo, višjo od 15 centimetrov;
  • oddaljenost od toplote: v notranjih skladiščih morajo biti gume vsaj 0,9 m od grelnih teles in ventilacijskih cevi za distribucijo vročega zraka;
  • oddaljenost od električnih vodov: kup težji od 3 t, ki ni v zabojniku s pokrovom, mora biti od omrežja za prenos/distribucijo električne energije oddaljen vsaj 15 m;
  • preprečevanje komarjev: pri skladiščenju več kot 3 t gum na prostem je treba v toplem delu leta izvesti ukrepe proti razmnoževanju komarjev (npr. nepremočljiva pregrinjala, kemična sredstva, drugi primerljivi ukrepi);
  • dimenzije kupa: tlorisna površina posameznega kupa največ 460 m², višina največ 4,6 m, širina koridorja med kupi vsaj 15 m.

Če se izrabljene gume skladiščijo:

  • v zabojniku ali v stojalih, je prostornina posameznega zabojnika/stojala omejena na največ 80 m³;
  • notranje skladišče mora biti opremljena z aktivnimi sistemi požarne zaščite (npr. gasilne naprave, sprinkler sistemi).

 

Če avtoserviser sam uvaža gume (jih prvič da na slovenski trg), se po Uredbi o ravnanju z izrabljenimi gumami šteje za proizvajalca in ima dodatne obveznosti:

Obveznosti avtoserviserja – uvoznika gum

  • vpis v evidenco pri carinskem organu v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za gume,
  • plačevanje okoljske dajatve za uvožene gume,
  • priprava proizvajalčevega načrta ravnanja z izrabljenimi gumami ali vključitev v eno od obstoječih zbirnih shem, ki upravljajo z izrabljenimi gumami.

Zakaj je to pomembno?

  • z izpolnjevanjem teh obveznosti avtoserviser zagotovi, da se z izrabljenimi gumami ravna skladno z zakonodajo;
  • neizpolnjevanje obveznosti lahko vodi do denarnih kazni in prepovedi opravljanja dejavnosti v delu, ki se nanaša na promet z gumami.

Več informacij: