Ukrepe protieksplozijske zaščite je potrebno izvajati, kadar v delovnih procesih obstaja možnost tvorbe eksplozijske zmesi. Eksplozijsko zmes lahko tvorijo:

• hlapi vnetljivih tekočin oz. plinov pomešanih z zrakom,
• gorljiv prah pomešan z zrakom.

V kolikor se v procesih uporabljajo vnetljive tekočine, plini ali gorljiv prah oz. v kolikor pri procesih nastaja gorljiv prah, je potrebno izvajati ukrepe protieksplozijske zaščite.

• Skladiščenje vnetljivih tekočin in plinov
• Distribucija plina do porabnikov
• Uporaba vnetljivih tekočin (npr. barvanje, kitanje, razmaščevanje, čiščenje z redčili in podobno)
• Nanašanje tekočih premaznih sredstev s pištolo (npr. lakirne komore, stene); predstavlja nevarnost tudi pri večini premaznih sredstev na vodni osnovi
• Nanašanje prašnih barv v lakirnih komorah oz. stenah
• Brušenje, rezanje aluminija, magnezija, titana in drugih gorljivih kovin oz. kompozitnih materialov (potencialno eksplozijsko nevarnost predstavlja naložen prah ali prah v odsesovalnih sistemih (filtrih, ciklonih, silosih, ipd.))
• Peskalni stroji pri katerih se obdelujejo gorljivih materiali oz. se za peskanje uporabljajo kroglice iz gorljivega materiala
• Polnjenje akumulatorskih baterij

Področje protieksplozijske zaščite ureja Pravilnik o protieksplozijski zaščiti, ki od delodajalcev zahteva, da morajo preprečiti eksplozijo in za ta namen sprejeti tehnične in/ali organizacijske ukrepe, ki so primerni za vrsto procesa, po prednostnem vrstnem redu in v skladu z naslednjimi temeljnimi načeli:

1. preprečevanje nastajanja eksplozivnih atmosfer, ali kadar vrsta dejavnosti tega ne dovoljuje,
2. preprečevanje vžiga eksplozivnih atmosfer,
3. ublažitev škodljivih posledic eksplozije, da se zagotovita zdravje in varnost delavcev.

Elaborat eksplozijske ogroženosti z oceno tveganja se mora izdelati najkasneje preden delodajalec prične izvajati delovni proces.

Novogradnja, nova oprema

V primeru, da gre za novogradnjo oz. nakup nove opreme je smiselno, da se elaborat izdela že v fazi idejne zasnove oz. vsaj v fazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ko gre za upravni postopek ali v fazi projekta za izvedbo del v primeru, ko gradbeno dovoljenje ni predvideno. Le na ta način je možno nabaviti ustrezno opremo in prostor uredi tako, da ne bo predstavljal velikega tveganja za pojav eksplozije.

Kako je z obstoječimi objekti?

Za obstoječe objekte je veljalo prehodno obdobje, ki je od delodajalcev zahtevalo, da si pridobijo vse certifikate najkasneje do 30.6.2006.

Kdor si certifikata ni pridobil je v prekršku, zato je priporočeno, da s postopkom izdelave elaborata in pridobivanja certifikatov prične čim prej.

Delodajalec je dolžan oceniti tveganja, ki izhajajo iz eksplozivnih atmosfer in za ta namen izdelati Elaborat eksplozijske ogroženosti z oceno tveganja. Ta se mora izdelati pred začetkom obratovanja v eksplozijsko ogroženih prostorih ter ob bistvenih spremembah, ki lahko vplivajo na ukrepe protieksplozijske zaščite.

V elaboratu eksplozijske ogroženosti se definirajo eksplozijsko ogrožena področja, podajo se zahteve za vgrajeno opremo in vsi ukrepi protieksplozijske zaščite (npr. zahteve za delovno opremo, orodje itd.). V zaključnem delu elaborata eksplozijske ogroženosti se izdela tudi ocena tveganja. Ocena tveganja mora na koncu podajati sprejemljiv nivo tveganja.

Kdo lahko izdela elaborat?

Pravilnik o protieksplozijski zaščiti ne podaja nobenih zahtev za izdelovalce elaboratov. Elaborat lahko izdela tisti, ki ga zna izdelati. Elaborat lahko torej izdela tudi delodajalec sam. Edina omejitev je, da mora biti elaborat izdelan tako, da ga je možno certificirati. V kolikor se za izdelavo elaboratov najema zunanje izvajalce, je potrebno preveriti ali imajo ustrezne reference in so sposobni izdelati ustrezen dokument.

Elaborat eksplozijske ogroženosti z oceno tveganja je potrebno certificirati pri organu za ugotavljanje skladnosti (v RS sta to SIQ in Bureau Veritas). Pomeni, da mora delodajalec pridobiti certifikat o skladnosti elaborata eksplozijske ogroženosti.

V eksplozijsko ogroženih prostorih je dovoljeno vgraditi le opremo, ki je izdelana v ustrezni protieksplozijski izvedbi (t.im. »EX oprema«). Delodajalec si mora pred pričetkom uporabe pridobiti certifikat o skladnosti vgrajene opreme, ki ga lahko izda SIQ ali Bureau Veritas.

Vzdrževanje EX opreme lahko izvajajo le usposobljeni izvajalci oz. službe. Delodajalec si mora pridobiti certifikat o skladnosti vzdrževanja, ki ga izda SIQ ali Bureau Veritas. Delodajalec lahko ima usposobljene svoje delavce, ali pa pogodbo o vzdrževanju podpiše z zunanjo institucijo.

Certifikati skladnosti  elaborata, vgrajene opreme in vzdrževanja se lahko pridobivajo istočasno ali postopoma; najprej certifikat o skladnosti elaborata, nato certifikat o skladnosti vgrajene opreme in na koncu še certifikat o skladnosti vzdrževanja.

Vsi delavci, ki delajo ali občasno vstopajo v eksplozijsko ogrožene prostore morajo biti usposobljeni v zvezi z varovanjem pred eksplozijami.

Delodajalec je dolžan poskrbeti za preverjanje znanja delavcev najmanj vsaki dve leti.

Delodajalec mora pojav eksplozije javiti inšpekciji za delo in SIQ. Pojav eksplozije je potrebno sporočiti tudi v primeru, ko ni nastala materialna škoda, oziroma ni bilo poškodovanih ljudi. Ne velja pa za eksplozije, kjer je uporabljena vrsta protieksplozijske zaščite preprečila razširitev eksplozije v eksplozijsko ogrožen prostor (npr. zadušitev eksplozije, razbremenitev v varen prostor in podobno).