Zdravstvene zahteve opredeli delodajalec za vsako delovno mesto, v primeru zaposlovanja na novo jih je smiselno navesti že v razpisih za prosto delovno mesto. Podatke o zdravstvenih zahtevah najdemo v zdravstveni analizi tveganja, ki jo je izdelal pooblaščeni zdravnik medicine dela.

Preventivne zdravstvene preglede in izdelavo zdravstvene analize tveganja izvaja pooblaščen izvajalec medicine dela (zdravnik medicine dela, prometa in športa). Podrobnejše zahteve določa Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev.

Predhodni preventivni zdravstveni pregled delavec opravi:

• pred prvo zaposlitvijo,
• ob ponovni zaposlitvi, če preneha opravljanje določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev.

Predhodni preventivni zdravstveni pregled obsega:

1. anamnezo (delovna, družinska, socialna, osebna),
2. klinični pregled z osnovno biometrijo (telesna masa, telesna višina, indeks telesne mase),
3. osnovne laboratorijske preiskave krvi (SR, L, E, Hb, Ht, MCV, krvni sladkor) in urina (beljakovine, sladkor, bilirubin, urogen in sediment),
4. radiografijo prsnih organov, če obstajajo zdravstveni razlogi,
5. testiranje osnovnih vidnih funkcij in preiskavo sluha s šepetom,
6. druge usmerjene preglede in preiskave, ki so potrebni za ugotovitev zdravstvenega stanja delovne zmožnosti glede na dejavnike tveganja pri delu (zahteve, obremenitve in škodljivosti pri delu),
7. zdravniško spričevalo z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju.

Zdravstvene preglede in izdelavo zdravstvene analize tveganja izvaja pooblaščen izvajalec medicine dela (zdravnik medicine dela, prometa in športa). Izvajalec medicine dela po pregledu delodajalcu posreduje oceno preventivnega zdravstvenega pregleda ter ob tem izda zdravniško spričevalo.

Pomen napotitve delavcev na predhodne preglede

V praksi opuščanje preventivnih pregledov lahko vodi v težave in zaplete. Delodajalec lahko namreč zaposli delavca brez opravljenega pregleda, naknadno pa se izkaže, da ni zdravstveno sposoben za opravljanje dela, za katerega ga je delodajalec zaposlil. Tu lahko nastopijo težave. Če se bi predhodni pregled opravil, pa bi se morebitni zapleti pokazali že tam.

Delodajalec delavcu, ki le začasno ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga se zahteva trajno neizpolnjevanje zahtevanih pogojev.

Obseg usmerjenega obdobnega preventivnega zdravstvenega pregleda je odvisen od rizičnih dejavnikov, ki jim je delavec izpostavljen pri delu.

Rok za opravljanje teh pregledov se določi v postopku ocenjevanja tveganja in je tudi vpisan v oceni tveganja.

Obdobni pregledi se opravljajo v obdobju od enega do pet let.

Sicer pa se usmerjeni preventivni zdravstveni pregledi opravljajo tudi:

• po nastali poškodbi pri delu, ki je zahtevala daljše zdravljenje in obstaja dvom o delavčevi zmožnosti za dosedanje delo,
• če obstaja sum na bolezni odvisnosti, ki lahko vplivajo na delovno zmožnost delavca ipd.

Opravljanje dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi

Vedno, kadar delavec opravlja delo pri delodajalcu na osnovi pogodbe o zaposlitvi (za nedoločen ali določen čas), mora delodajalec delavcu zagotoviti zdravstveni pregled, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje oziroma posebnim zdravstvenim zahtevam, opredeljenim v Izjavi o varnosti z oceno tveganja, ter določbam posameznih podzakonskih aktov s področja varnosti in zdravja pri delu. Če takšnih zahtev oziroma določil ni, tudi zdravstveni pregled ni zahtevan.

Opravljanje dela na podlagi študentske napotnice

Enako veljajo tudi za delavce, ki opravljajo delo pri delodajalcu na osnovi študentske napotnice (dijaki, študentje). 

Pogodbe civilnega prava

Tudi podjemne in avtorske pogodbe (npr. sezonsko delo, druga kratkotrajna dela) je treba obravnavati na enak način. Če se na omenjeni pravni podlagi opravlja takšno delo in izpolnjuje zahteve z delovnopravnega področja, pomeni to vključevanje delavcev v delovni proces delodajalca, sklenjena podjemna ali avtorska pogodba pa predstavlja "opravljanje dela za delodajalca na kakršnikoli drugi pravni podlagi" po ZVZD-1. 

Poklicno in strokovno izobraževanje dijakov in študentov

V praksi delo pri delodajalcih pogosto opravljajo tudi dijaki in študenti v sklopu poklicnega in strokovnega izobraževanja na podlagi učne pogodbe, ki skladno z ZVZD-1 ravno tako predstavlja katerokoli drugo pravno podlago za opravljanje dela, saj opravljajo delo za delodajalca. 

Od oblike dogovorjenega praktičnega usposabljanja pri delodajalcu je odvisno, kakšnim nevarnostim in tveganjem bo dijak ali študent pri takšnem delu izpostavljen. 

Glede na tveganja ter glede na določila posameznih podzakonskih aktov, ki glede posameznih tveganj opredeljujejo zdravstveni nadzor, mora delodajalec, pri katerem se izvaja konkretno praktično usposabljanje dijaka ali študenta, tudi zagotavljati zdravstvene preglede pri izvajalcu medicine dela. Če takšnih tveganj ni, zdravniški pregled ni zahtevan.

Opozarjamo na posebno skrb, ki jo mora delodajalec nameniti zagotovitvi varnosti in zdravje mladih delavcev (15 - 18 let), ter pri izbiri ukrepov upoštevati posebna tveganja, katerim so ti delavci izpostavljeni pri delu, v skladu s posebnimi predpisi.

Pravne podlage, ki opredeljujejo zagotavljanje zdravstvenih pregledov delavcev so predvsem:

• Zakon o varnosti in zdravju pri delu (UZVZD-1)
• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
• Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev