OZS Sekcija

AVTOSERVISERJEV

Avtoserviserji opozarjajo: politika zavarovalnic ogroža prometno varnost

Na okrogli mizi, ki jo je Sekcija avtoserviserjev organizirala 12.11.2026 so predstavniki stroke, ekonomisti in pravniki ostro opozorili na nevzdržne razmere, ki zaradi pomanjkanja posluha zavarovalnic preraščajo v resno grožnjo za obstoj delavnic in dolgoročno varnost v cestnem prometu.

Najglasnejši odgovor na vprašanje okrogle mize Sekcije avtoserviserjev pri OZS – Kdo v resnici določa ceno delovne ure? – je bila tokrat tišina. Zavarovalnice so povabilo na dogodek zavrnile, zato jih je na odru pričakal prazen stol. Predsednica sekcije avtoserviserjev pri OZS Nataša Mikulin je v uvodnem nagovoru poudarila, da se ne morejo pretvarjati, da ta prazen stol ni del problema, in zbrane pozvala, naj si nanj v mislih posedejo starša z otrokom na zadnjem sedežu popravljenega vozila, pešca ali kolesarja. Izpostavila je, da si serviserji ne želijo vojne z zavarovalnicami, temveč pošten in enakovreden dialog, saj eden drugega potrebujejo, a zavarovalna polica lahko nadomesti le škodo, ne more pa nadomestiti usposobljenega strokovnjaka. Kot je dejala, cena delovne ure ni le cena šestdesetih minut dela, temveč vključuje znanje, drago diagnostiko, kalibracije varnostnih sistemov ter moralno in pravno odgovornost človeka, ki vozilo vrne na cesto.

Tudi predsednik OZS Blaž Cvar je obžaloval odsotnost zavarovalnic in izrazil željo, da bi čim prej prišlo do dialoga, s katerim bi na argumentiran način dosegli skupni cilj. Opozoril je na specifičen tržni položaj panoge, v kateri so obrtniki odvisni od tretje stranke, ki ni pripravljena pokriti niti osnovnih stroškov dela, energije in razvoja, čeprav so prav to temelji za ohranjanje varnosti na slovenskih cestah.

»Zelo udobno je biti pogodbenik, dokler ne ugotoviš, da si nelikviden«

Na okrogli mizi je bilo mnogokat slišati, da zavarovalnice cene obračunavajo po lastnih, desetletje starih tarifah, hkrati pa ignorirajo podpisane cesijske pogodbe in strankam aktivno odsvetujejo popravila pri nepogodbenih servisih.

Višji sodnik Anton Panjan je presojal tudi že sodne postopke med avtoserviserji in zavarovalnicami in je predstavil ustaljeno sodno prakso;  zavarovalnice nepogodbenim avtoservisom ne smejo enostransko določati nižjih cen popravil! in ne morejo enostransko vsiliti svoje, nižje cene.  Hkrati pa velja, da zavarovalnica mora oškodovancu povrniti celotno škodo, ne zgolj zneska, ki ga sama priznava.

Varnost na cestah ne sme postati žrtev nizkih cen

Čeprav so številni prisotni serviserji zagotovili, da varnost vozil nikoli ne bo pod vprašanjem, so udeleženci opozorili, da vztrajanje zavarovalnic pri nerealno nizkih cenah ogroža prihodnji razvoj stroke, nujna vlaganja v opremo in usposabljanje kadrov za popravila vse bolj kompleksnih, polavtonomnih vozil. Predstavnik Agencije za varnost prometa Tomaž Svetina je bil pri tem jasen, da cena ne sme vplivati na varnost in da mora biti vozilo po nesreči popravljeno celovito, s homologiranimi deli in ustrezno kalibrirano.

Strokovnjak za mobilnost Andrej Brglez je poudaril, da je po desetletju neuspešnih pogovorov skrajni čas za vzpostavitev konstruktivnega dialoga med avtoserviserji in zavarovalnicami! Če dogovor ne bo mogoč, predlaga vključitev neodvisnega mediatorja. Cilj mora biti jasen: doseči soglasje, ki bo zagotavljalo kakovostna in varna popravila vozil ter prispevalo k večji prometni varnosti – saj se po istih cestah vozimo vsi, tudi predstavniki zavarovalnic.

"Odpovejte pogodbe!"

Tak je poziv prenekaterega avtoserviserja, saj sklenitev pogodbe pomeni, da je ena in ista ura dela avtoserviserja plačana po dveh različnih cenah. Enkrat 100 procentov, takrat ko avtoserviser lahko sam zaračuna in samo približno 70 procentov takrat, ko je plačnik zavarovalnica. Da gre za ekonomsko povsem nevzdržen model, je na podlagi analize uradnih poslovnih podatkov potrdil priznani ekonomist prof. dr. Jože P. Damijan. Izpostavil je ogromen razkorak, saj se prodajne cene avtokaroserijskih in ličarskih delavnic gibljejo med 53 in 81 evri na uro z mediano 61 evrov, medtem ko zavarovalnice priznavajo le od 27 do 45 evrov z mediano 34 evrov, kar pomeni kar 44- do 50-odstotni razkorak. Podatki iz panoge ob tem razkrivajo, da so zavarovalnice v zadnjih devetih letih svoj bruto dobiček iz avtomobilskih zavarovanj povečale za 280 odstotkov na približno 400 milijonov evrov letno, medtem ko delavnice na robu preživetja subvencionirajo njihove stroške.

Odvetnik mag. Primož Krapenc, ki to problematiko spremlja že četrt stoletja, je serviserje pozval, naj prenehajo sklepati škodljive pogodbe z zavarovalnicami, saj pogodba z zavarovalnico sploh ni pravni temelj za popravilo in plačilo vozila, temveč je to zavarovalna pogodba o avtomobilski odgovornosti ali kasku. Kot dolgoročno sistemsko rešitev je odvetnik predlagal zakonsko uvedbo neodvisnih cenilnih služb po nemškem zgledu, saj je zdajšnji sistem, v katerem zavarovalnica sama oceni škodo, ki jo mora nato plačati, v očitnem konfliktu interesov.

Več si lahko preberete tukaj.