Izvajalec predelave izrabljenih motornih vozil mora izrabljene gume, ki nastanejo pri razgradnji izrabljenih motornih vozil, izvedeni na podlagi predpisa, ki ureja ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili:
Za vsako pošiljko izrabljenih gum, ki jih izvajalec predelave iz prejšnjega odstavka odda zbiralcu in zbiralec prevzame, mora biti izpolnjen evidenčni list. Pošiljka izrabljenih gum je količina izrabljenih gum, ki jih zbiralec prevzame od izvajalca v obdobju 30 dni.
Izvajalec predelave mora evidenčne liste iz prejšnjega odstavka predložiti ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo.
Izvajalec predelave izrabljenih motornih vozil, ki sam oddaja svoje izrabljene gume v predelavo, mora imeti sklenjeno pogodbo z enim ali več predelovalci. Izvajalec predelave izrabljenih motornih vozil lahko pogodbo sklene le z osebo, ki ima okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
Pogoje za skladiščenje izrabljenih gum določa Pravilnik o skladiščenju izrabljenih gum, velja pa za tiste lokacije, kjer se skladišči več kot 50 kg gum.
Izrabljene gume se lahko v kupih začasno skladiščijo v zunanjem ali notranjem skladišču, kapaciteta skladišča je lahko največ 10 ton izrabljenih gum. Masa začasno skladiščenih izrabljenih gum je lahko večja od 10 ton, če je poleg skladiščenja v kupih urejeno tudi skladiščenje izrabljenih gum v zabojnikih.
Skladišče, namenjeno začasnemu skladiščenju izrabljenih gum v kupih, mora izpolnjevati naslednje zahteve:
Skupna površina zunanjega skladišča je omejena na največ 20.000 kvadratnih metrov, vključno s površino vseh pripadajočih koridorjev.
Pri skladiščenju celih izrabljenih gum v kupih je treba izpolnjevati naslednje zahteve:
Pri skladiščenju razrezanih ali zmletih izrabljenih gum v kupih je treba izpolnjevati naslednje zahteve:
Če se cele in razrezane ali zmlete izrabljene gume skladiščijo na istem kupu, je treba izpolnjevati zahteve iz prejšnjega odstavka.
Na površini koridorja je prepovedano:
Zunanje skladišče mora biti zgrajeno tako, da se prepreči izliv tekočin, ki nastanejo med gašenjem izrabljenih gum, v površinske in podzemne vode ter kanalizacijo.
Izrabljene gume morajo biti oddaljene od omrežja za prenos in distribucijo električne energije najmanj 15 metrov tlorisne razdalje. Zabojniki s pokrovom so lahko nameščeni pod omrežjem za prenos in distribucijo električne energije.
Površina tal koridorja in površina pod kupi izrabljenih gum ne smeta biti asfaltirani ali zaraščeni z vegetacijo, višjo od 15 centimetrov.
Za višino vegetacije na razdalji do 60 metrov od kupa izrabljenih gum mora biti izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
Zbiralec in predelovalec morata z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da se v obdobju toplega vremena ne pojavi večje število komarjev. Za ustrezne ukrepe se štejejo namestitev nepremočljivih pregrinjal preko kupov izrabljenih gum, razprševanje kemičnih sredstev za zatiranje komarjev ali drugi po učinku primerljivi ukrepi.
Za skladiščenje izrabljenih gum v zabojnikih se smiselno uporabljajo navedene zahteve pravilnika.
Izrabljene avtomobilske gume so podvržene sistemu okoljskih dajatev, zakonska podlaga, ki določa prijavo in plačilo dajatve: Uredba o okoljski dajatvi zaradi onesnaževanja okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum.
Obveznost za obračun okoljske dajatve nastane, ko so gume, pridobljene v drugi državi članici EU ali uvožene iz tretjih držav, prvič dane v promet v RS ali prvič dane v uporabo v RS, če je njihov pridobitelj tudi njihov končni uporabnik.
Zavezanec mora zagotoviti, da je za gume, ki so prvič dane v promet v RS, na računu ali ob njem izjava, da je okoljska dajatev obračunana.
Osnova za obračunavanje okoljske dajatve je:
Evidenco o dajanju gum v promet mora ločeno po vrsti in količini gum, za katere je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve voditi tudi pridobitelj gum za gume, ki jih daje v promet v Republiki Sloveniji ali jih sam uporablja kot končni uporabnik.
Sestaviti je potrebno trimesečni obračun okoljske dajatve na obrazcu OBR-IG ali OBR-IG iz priloge 2 uredbe in ga predložiti Finančnemu uradu Kranj, Oddelku za trošarine in okoljske dajatve Jesenice, do 20. dne meseca, ki sledi trimesečnem obdobju, v katerem je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve. Obračun okoljske dajatve je potrebno nasloviti na Finančni urad Kranj, Oddelek za trošarine in okoljske dajatve, Spodnji plavž 6c, 4270 Jesenice.
Okoljska dajatev se na koncu vsakega trimesečnega obdobja obračuna okoljske dajatve plača od vsote:
Nadomestilo plačajo vsi zavezanci v štirih obrokih letno na koncu vsakega trimesečnega obdobja obračuna okoljske dajatve. Obračun okoljske dajatve je treba predložiti na koncu vsakega trimesečja ne glede na to, ali je plačnik okoljske dajatve v davčnem obdobju dolžan plačati okoljsko dajatev od seštevka enot obremenitve za gume, ki so bile dane v promet v Republiki Sloveniji ali uporabljene v Republiki Sloveniji, ali ne.
Okoljsko dajatev je treba plačati do zadnjega dne v mesecu, ki sledi trimesečnem obdobju, v katerem je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve. Plačilo dajatve se izvede na prehodni carinski podračun – proračun države št. 01100- 9991000033, ki je namenjen plačevanju prihodkov, ki pripadajo državnemu proračunu.
Zavezanec mora zagotoviti, da je za gume, ki so prvič dane v promet v RS, na računu ali pa posebej napisana izjava, da je okoljska dajatev obračunana.
Osebe, ki niso zavezanci (vulkanizerji, trgovci, ki imajo dobavitelje v Sloveniji,..), pa morajo od dobavitelja gum pridobiti izjavo, da je okoljska dajatev obračunana, na njej pa mora biti ime in naslov zavezanca, ki je okoljsko dajatev obračunal. Izjavo je potrebno hraniti vsaj 3 leta po dajanju gum v promet.