Odpadek je snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči. Področje odpadkov je urejeno z Zakonom o varstvu okolja ter z Uredbo o odpadkih, nekatere vrste odpadkov in obvezna ravnanja pa so obravnavane v posebnih predpisih. Odpadki so razvrščenih po skupinah glede na izvor nastanka. Vsak odpadek ima:
- natančno opredeljeno ime,
- določeno šestmestno številko odpadka (če je odpadek nevaren, je to dodatno zapisano ali pa je šestmestni številki dodana zvezdica (*) skladno s katalogom odpadkov kot priloga Evropske direktive.
Kdo je povzročitelj odpadkov?
Povzročitelj odpadkov (v zakonodaji: izvirni povzročitelj odpadkov) je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov. Sem spadajo tudi avtoserviserji, ki torej odgovarjajo za odpadke, ki nastanejo pri njihovem delu.
Njihova dolžnost je, da:
- zberejo in oddajo odpadke,
- zagotovijo obdelavo, predelavo ali odstranjevanje odpadkov na zakonit način.. To morajo zagotoviti tako, da zberejo in oddajo odpadke, da se izvede obdelava, predelava ali odstranjevanje odpadkov.
Na področju ravnanja z odpadki se v Sloveniji vedno bolj uveljavlja načelo razširjene odgovornosti proizvajalca (PRO - Proizvajalčeva Razširjena Odgovornost), kar v praksi pomeni, da se večina odgovornosti in stroškov za ravnanje z odpadki prenaša na proizvajalca izdelkov. Za avtoserviserje je pomembno, da vedo, da PRO velja za:
- embalažo in odpadno embalažo,
- odpadno električno in elektronsko opremo,
- odpadne baterije in akumulatorje,
- izrabljene gume ter
- izrabljena vozila (podrobneje v zavihku "avtoodpad").
Pri avtoserviserjih pa se pojavljajo tudi drugi odpadki, kjer pa mora sam nositi odgovornost in stroške za ravnanje. To velja za:
- odpadna olja,
- mulj (npr. iz oljnega lovilca),
- plini (avtoklima),
- zaoljene krpe, filtri,
- odpadni in neuporabni sestavni deli vozil,
- različne plastike, steklo, in podobni materiali.
V dejavnosti avtoservisiranja vozil nastajajo različni odpadki, ki so bodisi NENEVARNE snovi (gume, kovina, plastika, steklo, embalaža, ipd.) kot tudi NEVARNE snovi (olja, emulzije, zaoljene krpe, akumulatorji, izrabljena vozila, ipd.), kar je potrebno upoštevati tako pri označevanju, skladiščenju in pri ravnanju.
Avtoserviserji in avtoelektričarji so v vlogi izvirnih povzročiteljev odpadkov! Zato morajo (kot določa Uredba o odpadkih):
- ločeno zbirati odpadke, jih pravilno razvrščati in označevati (na posodi, kjer se zbira posamezen odpadek navesti: šestmestna klasifikacijska številka in dodati oznako * - če je odpadek nevaren in oznaka nevarne lastnosti)
- pravilno (začasno) skladiščiti odpadke
- jih oddatipooblaščenim zbiralcem ali predelovalcem odpadkov (dovoljeno je oddati le podjetjem z veljavnim dovoljenjem za ravnanje z odpadki)
- voditi evidence o nastajanju in ravnanju z odpadki
- shranjevati evidenčne liste oddanih odpadkov in vpisati se v informacijski sistem pri ARSO (Agenciji RS za okolje) ali pooblastiti zbiralca ali obdelovalca
- imeti izdelan načrt gospodarjenja z odpadki (načrt mora imeti povzročitelj odpadkov, pri katerem zaradi opravljanja dejavnosti nastajajo odpadna olja (ne glede na količino olj!) ali več kot 200 kilogramov nevarnih odpadkov ali več kot 150 ton odpadkov)
- letno poročati o ravnanju z odpadki v sistem ARSO (rok 31.3. za preteklo koledarsko leto).
Ločeno zbiranje odpadkov pomeni, da so odpadki med seboj ločeni glede na vrsto in naravo odpadkov, tako da se olajša njihov odvoz in kasnejša posamezna obdelava.
Preprečevanje nastajanja odpadkov
Zmanjšanje količine odpadkov se dosega z ukrepi, ki se sprejmejo še preden snov, material ali proizvod postane odpadek. S temi ukrepi pripomoremo k:
- zmanjšanju količine odpadkov (npr. ponovna uporaba izdelkov, podaljšanje življenjske dobe)
- zmanjšanju škodljivih vplivov odpadkov na okolje in zdravje ljudi,
- zmanjšanju vsebnosti nevarnih snovi v materialih in proizvodih.
Razvrščanje in označevanje odpadkov
Pri ločenem zbiranju je potrebno odpadke tudi pravilno razvrstiti in označiti. To pomeni:
- na posodo za zbiranje odpadka se napiše šestmestna klasifikacijska številka,
- če je odpadek nevaren, se doda oznaka »NEVARNO« ali znak zvezdica (*) ob številki.
Avtoserviserji so dolžni poskrbeti, da se vsi nastali odpadki redno oddajajo - kar pomeni vsaj enkrat letno - v nadaljnjo obdelavo, predelavo ali odstranjevanje.
Komu se lahko odda odpadke?
Oddati jih je potrebno za posamezen odpadek pooblaščenemu zbiralcu. Ob vsaki oddaji odpadka je potrebno:
- pridobiti evidenčni list odpadka, ki potrjuje zakonito oddajo in
- ga hraniti v evidenci (najmanj 5 let).
*Kdo je pooblaščen zbiralec? To je tisti, ki ima pridobljeno odločbo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov, kar lahko pridobi le, če dokaže izpolnjevanje določenih pogojev in ga ministrstvo vpiše v evidenco pooblaščenih zbiralcev.
Evidenčni list je listina, s katero imetnik odpadkov (npr. avtoserviser) in pooblaščeni prevzemnik (zbiralec) potrdijo oddajo in prevzem pošiljke odpadkov. Izpolnita in potrdita ga imetnik odpadkov in prevzemnik pošiljke.
Pozor: Avtoserviser je odgovoren, da je evidenčni list pravilno in popolno izpolnjen.
Iz evidenčnega lista so razvidni naslednji podatki:
- kdo je oddal odpadek,
- kdo je odpadek prevzel,
- kdaj je bil prevzet odpadek (datum),
- številka odpadka in
- količina oddanega odpadka.
Število evidenčnih listov v določenem letu pomeni število oddaj posameznega odpadka.
Evidenčni list se izpolni in potrdi z uporabo aplikacije IS Odpadki pri ARSO (Agenciji RS za okolje). Aplikacija je državni informacijski sistem o ravnanju z odpadki. Vsak povzročitelj odpadkov se mora registrirati in vpisati v informacijski sistem, lahko pa za izpolnjevanje evidenčnih listov pooblasti zbiralca, kateremu oddaja odpadke.
Namig: Aplikacija IS Odpadki omogoča tudi vodenje evidence o količinah in vrstah odpadkov – kar močno olajša pripravo letnega poročila.
Vsak povzročitelj odpadkov (tudi avtoserviser) mora voditi evidenco o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi.
Kaj vključuje vodenje evidenc? Kako to praktično voditi?
Vodenje evidenc pomeni, da so iz zbrane dokumentacije razvidno:
- podatki o nastalih odpadkih, številkah in virih njihovega nastajanja
- začasno skladiščenih odpadkih, pri čemer se popis stanja izvaja najmanj enkrat mesečno,
- podatki, kako se je ravnalo z odpadkom:
- obdelal ga je povzročitelj sam
- komu je bil odpadek oddan v nadaljnje ravnanje v RS
- poslan je bil v obdelavo izven RS (navesti postopek obdelave, kraj obdelave in izvajalca obdelave).
To vodenje evidenc najlažje zagotavljate tako, da:
- zbirate podatke/dokazila o oddaji odpadkov pooblaščenim zbiralcem odpadkov, ki vam ob vsakokratnem prevzemu vsakega od odpadkov izdajo evidenčni list;
- ker je podatke treba v evidenco vnašati/hratniti tako, da je razvidno časovno zaporedje nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi, si o odpadkih organizirajte mapo/fascikel.
- tako zbrani podatki tudi olajšajo obvezno letno poročanje o odpadkih.
primer:
Načrt za gospodarjenje z odpadki ali program ravnanja z odpadki je interni dokument avtoserviserja, v katerem kot povzročitelj odpadkov definira, kateri odpadki pri njem nastajajo in koliko jih nastaja, opiše način ravnanja s posameznimi vrstami odpadkov ter opredeli, kako izpolnjuje obveznosti glede ravnanja z odpadki, ki nastajajo pri njem.
Kaj mora načrt vsebovati?
vsebovati mora najmanj:
- podatke o količinah nastalih odpadkov po številkah odpadkov,
- opis obstoječih tehničnih, organizacijskih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov,
- opis predvidenih tehničnih, organizacijskih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov z navedbo rokov izvedbe,
- opredelitev do zahtev za ločeno zbiranje (odpadke iz papirja, kovine, plastike in stekla je treba zbirati ločeno, kot tudi odpadke, za katere je vzpostavljen sistem ločenega zbiranja (npr. gume, baterije, olja, embalaža, elektronska oprema, ...),
- podatke o začasnem skladiščenju odpadkov (do oddaje pooblaščenemu zbiralcu) po številkah odpadkov, vključno z odpadki, ki se skladiščijo ločeno zaradi oddaje v pripravo za ponovno uporabo,
- podatke o načinu zagotavljanja obdelave odpadkov z oddajo ali prepuščanjem odpadkov (morate zagotoviti njihovo obdelavo, tako da jih oddate pooblaščenemu zbiralcu ali oddate izvajalcu obdelavev),
- opis ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje in človekovo zdravje pri začasnem skladiščenju odpadkov (kako ravnate, da je odpadkov čim manj in da ne vplivajo na okolje) in
- opis ukrepov in nalog, povezanih z varstvom pred požarom pri ravnanju z odpadki (kot imate urejeno v požarnem redu: kako ravnamo, kam sporočimo, kaj ukrenemo, kdo je zadolžen, kje se zbirajo požarne vode in kakšen je volumen, ...).
Kdaj je treba načrt posodobiti?
Načrt gospodarjenja z odpadki je treba spremeniti ob vsaki spremembi ravnanja z odpadki (npr. nova vrsta odpadka, drugačen način obdelave, sprememba skladiščnih prostorov in podobno).
Skupna organizacija dokumentacije
Priporočljivo je, da imate v enem registratorju (ali v mapi):
- Evidenčne liste (dokazila o oddaji),
- Pregledne evidence (količine, vrste, skladiščenje),
- Načrt gospodarjenja z odpadki.
Tako imate vse na enem mestu za inšpekcijski nadzor in letno poročanje.
V skladu z Uredbo o odpadkih morate izvirni povzročitelji odpadkov, zbiralci odpadkov in izvajalci obdelave odpadkov vsako leto najpozneje do 31. marca poročati o odpadkih za preteklo leto.
Kako se poroča?
Poročanje poteka izključno preko aplikacije IS-Odpadki pri ARSO (Agencija RS za okolje). Poročilo o nastalih odpadkih in zagotovitvi ravnanja z njimi se imenuje ODP-nastajanje. Za oddajo poročila morate biti registrirani kot uporabnik sistema IS-Odpadki (prijavite se z davčno številko podjetja in uporabniškimi podatki).
Več informacij: poročilu ODP-nastajanje
Pomoč in vprašanja: isodpadki.arso@gov.si
Nasveti glede oddaje poročila
- preberite informacije, pojasnila in navodila za predložitev poročil o odpadkih pred izpolnjevanjem poročila (na voljo na spletni strani ARSO);
- na aplikaciji IS-Odpadki boste našli predizpolnjeno poročilo - kot rezultat izpolnjenih evidenčnih listov med letom;
- prenesite verzijo, jo shranite in podatke preverite in dodajte podatke o začasno skladiščenih odpadkih (iz evidenc);
- sistem bo preveril morebitne napake in vam pomagal pri njihovem popravku - po popravkih končate poročilo z gumbom “Zaključi”;
- poročilo je oddano preko sistema – ni potrebe po fizičnem tisku ali e‑pošti;
- ne čakajte do zadnjega dne – pravočasna priprava zmanjša tveganje za napake in tehnične težave;
- rok za oddajo je vedno do 31. marca za preteklo koledarsko leto.
Tisti, ki se ukvarjate z vzdrževanjem avtoklim in druge premične hladilne opreme, kjer se uporabljajo fluorirani plini, ste prav tako zavezanci za letno poročanje o količinah fluoriranih plinov. Letno poročilo mora prav tako biti oddano najpozneje do 31. marca. Oddajo letnega poročila zavezanci izvedejo preko spletnega obrazca.